Padayatra 2023 v Kranju (13. dan)
Jutranje predavanje je vodil njegova milost Mukunda Madhava prabhu. Še posebej sem si zapomnil zelo zanimiv primer, ki ga je podal. Pred časom je skupina raziskovalcev zbrala nekaj mladih otrok. Pred vsakega so postavili čokoladico in mu dejali: “Ta čokoladica je tvoja in če želiš, jo lahko takoj poješ. Ampak če počakaš pet minut, boš za nagrado dobil še eno, tako da boš imel dve.” Nekateri otroci so čokoladico pojedli takoj, drugi so počakali. Raziskovalci so nato vse te otroke spremljali tekom odraščanja in ugotovili, da so bili tisti, ki so počakali na še eno čokoladico, praviloma uspešnejši. Predavatelj je poskus povezal s tem, da obstajata dve vrsti sreče: dolgoročna in kratkoročna. Kratkoročna sreča je bolj kot ne hipno ugodje, ki izvira iz stika čutov s predmeti čutne zaznave in je dostopna tudi živalim, dolgoročna sreča pa izvira iz načrtnega delovanja, ki je usklajeno z naravnimi zakoni in je zato ugodno tako za nas kot za druge. Ampak tudi, če delujemo še tako načrtno, obzirno, plemenito in vzorno, bomo dosegli zgolj minljivo srečo, če se pri tem ne bomo povezovali z Bogom, saj je vse, kar ni povezano z Njim, materialno in posledično minljivo. V tem smislu je torej vsaka sreča, ki ne izvira iz duhovnosti, kratkoročna. Tudi, če traja več let, desetletij, stoletij, življenj, bo vsekakor imela svoj začetek in konec, njeno trajanje pa bo v primerjavi z večnostjo zanemarljivo. Dolgoročna, večna sreča je dosegljiva le v odnosu z Bogom. Prav kot otroci iz poskusa ima vsak od nas na izbiro: bo pograbil za neznatno čokoladico materialnega čutnega uživanja, ki stoji pred njim ali bo svojo pozornost usmeril na osrečevanje Boga ter dobil vstop v zakladnico čiste ljubezni do Njega? Prav to je eden od namenov naše ekokaravane: doseči večno srečo, ki jo prinaša ljubezen do Boga.
Bhakte so se popoldne opravili v Kranj, kjer so priredili harinam. Tokrat sem imel priložnost govoriti tudi z enim od mimoidočih. Dejal je, da se mu zdi karavana lepa, še posebej pa je pohvalil izgled Božanstev. Je pa danes že pred začetkom Padayatre v Kranju tempelj obiskala mednarodna skupina študentov. Na predstavitvi je uvodni kirtan vodil njegova milost Devadharma prabhu, predavanje je imel njegova milost Bhagavata dharma prabhu, njegova milost Lalita Govinda prabhu jih je pogostil s sladoledom, na koncu pa so jih s kosilom pogostili še v restavraciji Radha Govinda njegove milosti Mrigendre prabhuja. Tako so dobili cel paket zavesti Krišne.
Tokrat je nekaj za prispevek povedal bhakta Narotam, ki je prišel iz Hrvaške.
1. Je to tvoja prva Padayatra?
Je moja tretja Padayatra. Povečini pridem za en teden in tukaj mi je všeč.
2. Kaj ti je pri Padayatri najbolj pri srcu?
Všeč mi je raziskovanje slovenskih mest. Vidiš lahko tudi manjša mesta, ki jih sicer ne bi videl.
3. Kako sta ti všeč nastanitev in hrana?
Hrana je odlična. Vedno je dobra. Nastanitev je za tempelj prav tako nadpovprečno dobra. Zelo lepo je, da imajo tempelj v mestu kot je Ljubljana.
Za konec pa še kratek citat Njegove Božanske Milosti A. C. Bhaktivedante Svami Prabhupade o tem, da prave sreče na materialni ravni sploh ni in da jo gre iskati v duhovnosti:
“Prav kot v puščavi ni vode, v materialnemu svetu ni sreče. Prava voda, prava sreča je v duhovnemu svetu.”
