Zjutraj je Njegova Svetost Prahladanandana Swami imel lekcijo na temo verza iz Srimad Bhagavatama. Popoldan smo se odpravili v vasico po imenu Trzin in naša današnja pot je bila dolga okoli 7 kilometrov.
Sonce je močno pripekalo in bilo je relativno vroče, vendar je bilo na nebu tudi precej oblakov, ki so nam občasno ponudili svojo senco.Ko smo tako potovali po vasi smo prišli do neke hiše v kateri je bivala starejša gospa, ki je ob našem petju takoj odprla zavese na oknih ter pričela ploskati in peti z nami. Dobili smo realizacijo, kako duhovna glasba odpira srca ljudi in jih napolni z duhovno blaženostjo, ki je v popolnem nasprotju z srečo, ki jo prinaša materialni blišč.Obstajata dve glavni vrsti ljudi: ljudje, ki so podobni čebelam in tisti, ki so podobni muham- prve pritegne nektar cvetlic, druge pa privlači smrad razpadajočih stvari. Ti drugi ponavadi niso najbolj navdušeni, ko slišijo duhovno glasbo, vendar po milosti Gospoda Čajtanje delimo to darilo prav vsem. Ob koncu pohoda se nam je spet pridružil Njegova Svetost Prahladanandan Swami, ki je tudi vodil kirtan.
Intervju z Sonyo (S)
AR: Katera Padajatra je to zate?
S: To je zame peta Padajatra.
AR: Kaj ti je najbolj všeč na Padajatri?
S: Všeč mi je družba bhakt, potovanje iz mesta v mesto, od vasi do vasi, všeč mi je deljenje Svetaga Imena v obliki petja, deljenja knjig in posvečene hrane. Ko nas ljudje vidijo postanejo zelo veseli, to je čudovita izkušnja. N aprimer, ko govorim z ljudmi ali jim podelim knjigo oziroma piškotek sem tudi sama zelo srečna, ker vem, da sem jim dala nekaj zelo neprecenljivega.
AR: Si na Padajatri srečala kakšno posebno osebo?
S: Veš, večina ljudi nas že pozna in so nas že videli. Mislim, da filozofijo že okvirno poznajo, vendar pa imam občutek, da je zelo veliko takih, ki bi radi izvedeli še več oziroma spoznali bhaktijogo bolj poglobljeno.
AR: Lahko podeliš z nami kakšno zgodbo?
S: Srečali smo nekega gospoda, ki je bil strokovnjak na področju borilnih veščin. Povabil nas je v hišo, kjer je imel ogromno spominkov iz Japonske. Bil je zelo odprt, razgledan in duhoven. Rekel je, da je ogromno prepotoval po Japonski, ker se je tam izobraževal. Vzel je tudi kar nekaj naših knjig. Ker smo se kar dolgo zadržali pri njem, nam je vzelo precej časa, da smo poiskali oziroma ujeli našo karavano.
