Na jutranjem predavanju njegove svetosti Prahladanande Svamija me je še posebej nagovorilo, kako pomembno je, da nadzorujemo svoj um in ne ugodimo kar vsaki njegovi muhi. Predavatelj je za primer uporabil sprehajanje živahnega psa. Ko lastnik svojega ljubljenčka pelje po gozdu, ta ves čas vohlja ter teka sem in tja. Pa to pomeni, da mu bo lastnik sledil in skupaj z njim tekel od grma do grma? Nikakor. Ko se pes odpravi po svoje, lastnik povleče za povodec in ga tako spravi nazaj na prava pota. Prav tako je z umom: ko išče različne možnosti za uživanje in želi tekati sem ter tja, moramo zategniti povodec in ga pripeljati nazaj na pot, ki nas vodi proti vzvišeni, duhovni zavesti.
Je pa bil tokratni dan resnično nekaj posebnega. Bhakte so se namreč odpravili na Ratha-yatro na Reki. Tja so se odpeljali že okrog sedmih zjutraj in se najprej zbrali na pikniku ob morju, nato pa se je ob petih popoldne začel festival kočij. Jagannatha, Baladeva in Subhadra so bili skupaj s Šrila Prabhupado na čudoviti kočiji, ki jo je vleklo več kot sto bhakt. Dogodka sta se udeležila tudi njegova svetost Prahladananda Svami in njegova svetost Krišna Kšetra Svami ter vodila čudovita kirtana. Bhakte so Gospodu Jagannathu ves čas nudili sadje, nato pa ga delili med udeležence festivala kočij. Delilci knjig pa so podelili skupaj 105 knjig, od tega kar 50 Bhagavad-git. Po dobrih dveh urah dogajanja smo se zbrali nazaj na izhodiščni točki, še kakšne pol ure peli, nato pa se polni vtisov odpeljali nazaj domov.
