Na današnjem jutranjem predavanju je njegova svetost Prahladananda Svami povedal zelo zanimivo in nazorno primero. V Indiji imajo posebne naprave za stiskanje soka sladkornega trsa, ki ga nato prodajajo mimoidočim na ulici. Ker želijo porabiti vsako kapljico soka, isti trs stisnejo večkrat, ko iz njega resnično ne dobijo ničesar več, pa ga odvržejo. Iztisnjeni, izropani sladkorni trs tako pozabljen leži na tleh, dokler mimo ne pride krava. Zelo se razveseli trsa, ga pobere in začne navdušeno žvečiti v pričakovanju sladkega soka. Nekaj časa se tako trudi, ampak pretežno neuspešno, saj so prodajalci že iztisnili skoraj ves sok, nato pa se končno naveliča, suh trs izpljune in se odpravi dalje. Kmalu za njo pa pride nova krava in tudi ona pobere isti trs v upanju na okusen sok, ga nekaj časa žveči, nato pa izpljune. In za njo ga pobere še tretja in četrta in peta krava iz črede.
Predavatelj je povedal, da vsak, ki išče srečo v materialnem svetu, spominja na te krave: v upanju na prijetno izkušnjo “žveči” tak ali drugačen predmet čutne zaznave, na začetku morda celo okusi nekaj sladkobe, kmalu pa žvečen predmet popolnoma izgubi okus in takrat ga izpljune. Pravi nektar pa lahko najdemo v duhovni sreči, ki izhaja iz globoke povezave s Krišno. Je najslajši, na pretek ga je, moč njegovega okusa pa se s časom veča in veča.
Popoldne smo se odpravili na harinam po Novemu mestu. Delilci knjig, ki so se na teren ponovno podali že dopoldne, so podelili vse skupaj 127 knjig, od tega 33 Bhagavad-git. Melodije so bile lepe, eden od bhakt je tudi zaigral na harmoniko ter s tem še dodatno poživil vzdušje.
