Na današnjem predavanju njegove svetosti Prahladanande Svamija se me je še posebej dotaknilo, ko nas je spomnil, kako je pri bitki na Kurukšetri Krišna postal Arjunov kočijaž. Predavatelj je dejal, da smo sami v zelo podobnem položaju. Naše telo je prav kot kočija, na kateri je sedel Arjuna in kot on smo tudi mi potniki na “zadnjem sedežu”, ne pa kočijaž. Kočijaž je Krišna, kočijo pa usmerja skladno s tem, kar si želimo in zaslužimo. Prav kot je Arjuna prosil Krišno, naj kočijo odpelje med obe vojski, Ga mi prosimo, naj našo “kočijo” (telo) odpelje na sprehod, v tempelj, v šolo, do postelje – kamorkoli že. Zelo je torej pomembno, da se zavedamo, kako velik vpliv imajo naše želje. Vsakič, ko si nekaj zaželimo, namreč prosimo Krišno, naj našo kočijo nekam odpelje in če nimamo trdnega duhovnega znanja, se lahko kaj hitro znajdemo v kakšnemu jarku…
Popoldne smo se odpravili na harinam v Novo Gorico. Bilo je čudovito. Prišli so tudi bhakte iz Vile Krišna, tamkajšnjega pridigarskega središča in na koncu prinesli odličen prasadam. Delilci knjig, ki so se na deljenje odpravili že dopoldne v Gorizio (Italija), pa so podelili skupaj 106 Šrila Prabhupadovih knjig, od tega 35 Bhagavad-git. So se pa včeraj od nas poslovili bhakte iz Srbije, ki so bili na Padayatri več kot teden. Njihova družba je bila resnično neprecenljiva in rekli so, da bodo naslednje leto prišli za celo Padayatro ter nam s tem polepšali dan.
