Tokrat smo se po zajtrku odpravili na Bled, kjer nas je pred odhodom po mestu z uvodnim nagovorom navdihnil Lomančita Prabhu. Posebej se me je dotaknilo, ko je izpostavil, kako pomembno je, da se med harinamom po najboljših močeh skušamo osredotočiti na sveto ime. Nato je zbrane bhakte pozval, naj z vso osredotočenostjo, ki jo premorejo, izrečejo Hare Krišna maha mantro. Bhakte so to storili dvakrat, trikrat, vedno nekoliko glasneje, nato pa so vsi dvignili roke v zrak in na ves glas klicali Gospoda. Zatem so zaigrale mridange in karatale in harinam se je začel.
Na harinamu mi je bilo še posebej všeč, ko smo na ulici, pravokotno na tisto, po kateri smo prihajali, videli kakšnih pet vpreženih konjev, ki so pod nadzorom svojih lastnikov čakali na novo vožnjo. Ob pogledu na ekokaravano s Šri Šri Nitaj Gaura Nataradžem, zastavicami in pisano oblečenimi bhaktami so kar otrpnili od presenečenja in zrli proti nam ne da bi trenili z očesom. Kar malo čudno se mi je zdelo, da so tako pretreseni, saj smo konec koncev prišli že prejšnje leto in so nas verjetno videli že takrat. Kdo ve – morda so pozabili…
Pri tem sem se spomnil na misel iz predavanja, da bomo ob smrti pozabili na vse, kar se nam je zgodilo v tem življenju. Dejstvo je, da smo imeli v prejšnjih življenjih že številne družine, očete, matere, prijatelje, pa smo vse pozabili. In tudi tokrat bo tako. Bog pa ne pozabi – večno si zapomni vse, kar Mu kdorkoli z ljubeznijo ponudi, pa naj bo to v mislih, besedah ali dejanjih, in je neizmerno hvaležen za vsak tak izraz naklonjenosti. Vsakič, ko torej kaj storimo Zanj, za vedno poglobimo Svoj odnos z Njim, zato je vsaka priložnost, da delujemo Njemu v zadovoljstvo, neprecenljiva.
Čisto na koncu harinama so se čez cesto razlegli navdušeni kriki in k potujoči ekokaravani je steklo nekaj razposajenih mladeničev. Kakšno minuto so hodili z bhaktami in pri tem precej izstopali, saj je na njihovih majicah namesto “24. Ekokaravana” pisalo “Andrejeva fantovščina” in so namesto z rdečimi zastavicami mahali s pločevinkami. Bili pa so navdušeni nad svetim imenom in piškoti, ki so jih celo vzeli za s sabo, tako da so jih bili bhakte zelo veseli.
Po zaključku harinama, na katerem so podelili kar 180 knjig, od tega 35 obsežnejših, smo se odpravili še ob jezero na kopanje in izvrsten piknik. Tako smo zaključili s prvim tednom Padayatre, na katerem so prebivalci Velenja, Kopra, Ljubljane, Izole in Bleda dobili skupaj kar 758 knjig, od tega 158 obsežnejših.
Si pa lahko utrinke iz harinama še bolj živo ogledate na posnetku, ki ga je pripravil Jagat-Prasu Prabhu: https://youtu.be/nPwCREwWWts?
Zdaj pa sledi še pogovor z bhaktino Ireno in bhakto Duškotom, ki sta se udeležila harinama in s svojo prisotnostjo oplemenitila duhovno karavano.
1. Se lahko na hitro predstavita?
Sva Irena in Duško, na dogodke skupnosti za zavest Krišne pa prihajava že osem let.
2. Kako, da sta se odločila za udeležbo na Padayatri?
Eko karavane se vsako leto udeleživa vsaj za kakšen dan. Lepo je biti v družbi bhakt, saj pojemo, plešemo…
3. Vama je na Padayatri kaj še posebej všeč?
Res je lepo, da nas je vsako leto več in da se nam pridružijo tudi bhakte iz tujine. Prav tako je čudovito videti, da mladi odraščajo in ostajajo v skupnosti.
4. Bi tudi drugim svetovala udeležbo na Padayatri?
Padayatra je dogodek, ki ga ima priložnost videti veliko ljudi in tako dobijo priložnost, da se seznanijo s skupnostjo za zavest Krišne. K sodelovanju bi povabila prav vse ljudi dobre volje, saj je to lepa priložnost za duhovno rast…
5. Bi še karkoli dodala?
Zahvalila bi se vsem starejšim in izkušenejšim bhaktam, ki so steber skupnosti. Organizacija je namreč res vrhunska.
