Šrila Prabhupada na enem svojih predavanj, ki se me je zelo dotaknilo, razloži: “Pravi prijatelj je, kdor te spomni na izvornega prijatelja – Krišno.”
Vse, kar nas v tem svetu privlači in očara, pa naj bodo to veličastna gorovja, čarobna Luna, dobra hrana, božanska glasba ali karkoli drugega, je namreč zgolj iskrica Krišnovega veličastja. V primerjavi s srečo, ki jo duša izkusi v ljubečem odnosu s Krišno, so torej vsi užitki tega sveta popolnoma neznatni – bolj kot je kapljica v primerjavi z oceanom. In kdor nas navdihuje pri vdanemu služenju Bogu, nam pomaga na poti do tega neprecenljivega, izgubljenega zaklada ter je zato pravi prijatelj.
Na Padayatri smo imeli priložnost videti primer pristnega duhovnega prijateljstva med bhakto Nimajem in Tarun Krišno Prabhujem. Res je bilo naravnost čudovito opazovati, kako se skupaj udeležujeta duhovnih programov, harinamov, pečeta pice, mantrata in drug drugega spodbujata pri poglabljanju odnosa s Krišno. S svojo pristnostjo in srčnostjo sta se me tako dotaknila, da sem se odločil objaviti kratek pogovor z njima.
1. Bi se lahko lepo prosim na kratko predstavila?
Tarun Krišna Prabhu: Sem Tarun Krišna Das, sin Šobarani devi dasi. V tempelj ne prihajam tako pogosto, razen, ko pečem pice, mi je pa tu zelo všeč in letos sem se Padayatre udeležil za en teden.
Bhakta Nimaj: Sem Nimaj Paunić, sin Anite Paunić. V tempelj prihajam skoraj vsak teden, ker je tu zabavno in častijo Krišno. Večkrat pridem tudi na festivale.
2. Sta letos prvič na Padayatri?
Bhakta Nimaj: Da, letos sem prvič prišel na Padayatro. Sicer sem že prejšnja leta kdaj pomislil, da bi se je udeležil, ampak se ni sešlo z mojim urnikom. Tokrat pa sem se odločil priti, sploh, ker sem videl, da gre Tarun.
Tarun Krišna Prabhu: Na Padayatro sem prišel že večkrat, skoraj vsako leto sem se udeležil kakšnega harinama. K temu me je večinoma pripravila mami, tokrat pa sem se za udeležbo odločil sam, saj sem našel prijatelje, kot je Nimaj, in mi je tu zares všeč.
3. Lahko opišeta svoj dan?
Tarun Krišna Prabhu: Zjutraj se zbudiva in greva na arati, ki se začne ob 7:30. Temu sledi zajtrk in zatem se pripraviva na odhod. Potem na Padayatri z drugimi bhaktami hodiva naokrog in pojeva.
Bhakta Nimaj: Po prihodu mantrava, potem pa je že kosilo. Temu sledi prosti čas, ki ga vsakič preživiva drugače, nato pa se dan zaključi z okusno večerjo.
4. Vama je kakšen dogodek iz Padayatre še posebej ostal v srcu?
Bhakta Nimaj: Nasploh me navdihuje, ko hodimo in pojemo sveta imena, pa tudi plavam rad. Posebej mi je bilo všeč na Bledu, ki je res prelep.
Tarun Krišna Prabhu: Zame je bil najlepši trenutek, ko smo v Izoli po dolgi hoji in čudovitemu harinamu šli plavat. Res je bilo lepo.
5. Bosta na Padayatro prišla še kdaj?
Tarun Krišna Prabhu: Vsekakor. Imamo se dobro, družimo se, pojemo in še enkrat družimo. Udeleževati se je želim do konca svojega življenja.
Bhakta Nimaj: Da, tudi sam bi rad prišel na prihodnje Padayatre. Čeprav je včasih vroče, je namreč vredno potrpeti, saj tako naredimo kaj lepega za Krišno.
6. Bi želel kdo še kaj dodati, povedati kakšno zaključno misel?
Bhakta Nimaj: Vsakomur, ki je zdrav in mlad, priporočam udeležbo na Padayatri. Nesmiselno je namreč zapraviti svoje otroštvo z igranjem igric in brezciljnim poležavanjem – bolje je, da naredimo kaj res lepega za Krišno in Padayatra nam to omogoča.
Tarun Krišna Prabhu: Vsakomur iz vsega srca želim, da vsaj enkrat pride na Padayatro , okusi nektar Gospodovih lotosovih stopal in iskreno zaživi duhovno življenje.
