Drugi dan Padayatre 2025 smo se odpravili v Koper, kjer smo takoj po prihodu začeli s harinamom. Po kakšne pol ure smo, ne da bi prekinili petje in igranje na glasbila, naredili skupinsko sliko. Ko sem si jo pozneje ogledoval, mi je v oči padla predvsem raznolikost bhakt udeležencev. Eni v otroških, drugi v odraslih telesih; eni nasmejani, drugi zamišljeni; eni s karatalami, drugi z mridangami, tretji s tamburinom, četrti s harmoniko v rokah…
Prav vsak je bil povsem edinstven in je s svojo prisotnostjo bistveno obogatil skupino. Če bi iz slike izrezali enega samega bhakto, njegove odsotnosti ne bi mogli nadomestiti niti, če bi namesto njega prilepili slike desetih, stotih, tisočih drugih. Na vsem širnem svetu namreč ni duše, ki bi Padayatro olepšala na ravno tak način, kot on in zato ima prav vsak nepredstavljivo, pravzaprav neskončno vrednost.
In res je bilo čudovito, kako zelo so se udeleženci ekokaravane trudili, da bi k povezovanju s Krišno navdihnili čim več živih bitij. Nekateri so delili Šrila Prabhupadove knjige, drugi piškote, tretji so mimoidoče vabili k plesu, četrti navdušeno peli in igrali na glasbila… Sad skupinskega truda je bilo 177 podeljenih knjig, od tega 37 obsežnejših. Kdo ve, koliko bhakt se bo poleg Šri Šri Nitaj Gaura Nataradže, Tulasi devi in Šrila Prabhupade zbralo na naslednji Padayatri…
