Deseti dan Padayatre 2025 smo se odpravili v Kranj. Zbrali smo se na glavni avtobusni postaji, nato pa se odpravili mimo Gimnazije Kranj, glavnega trga in harinam sklenili na parkirišču večjega nakupovalnega središča.
Duhovne dogodivščine se je udeležila tudi mati ene izmed bhaktin na Padayatri in čez čas se je usedla na klop, da bi malo počila. Njena hčer je opazila, da ima odprt nahrbtnik in zato stopila do nje, zaprla zadrgo in se umaknila nekaj korakov stran.
Takrat pa je do njiju privihral možak srednjih let, se z ledenim izrazom na obrazu zazrl proti sedeči materi, pokazal na njeno hčer in s strupenim glasom dejal: “Gospa, videl sem, da je ta ženska skušala odpreti vaš nahrbtnik, ko niste bili pozorni.” Obtožil jo je torej poskusa kraje! Hčer je skušala razložiti, kaj se je zares zgodilo in da je narobe razumel dogajanje, a jo je odrezal: “Poberite se! Samo poberite se – brez besed.” To se je ponovilo dvakrat, morda celo trikrat, nato pa je končno prišla do besede: “Ampak gospod… To je moja mati.” Nekaj časa je bilo vse tiho, nato pa se je obrnil k materi in sumničavo vprašal: “Res?” Ko je dobil pritrdilen odgovor, se je opravičil in odšel, pred tem pa so mu bhakte seveda ponudili piškote.
Ob tem dogodku sem se spomnil na predavanje, kako pomembno je pridobivati duhovno znanje. Prišlek je sprva mislil, da je priča nizkotnemu poskusu tatvine. Ko pa je izvedel, da opazuje mater in hčer, je takoj uvidel, da gre v resnici za izraz skrbi in ljubezni. En sam preprost podatek je torej hipoma popolnoma preobrazil njegovo dojemanje. In prav tako lahko tudi nam en sam, na videz neznaten podatek o Krišni, našemu odnosu z Njim in Njegovih bhaktah odpre vrata do popolnoma drugačnega, plemenitejšega dojemanja vsega, kar se nam dogaja v življenju. Prav mogoče je, da prav zdaj čisto po nepotrebnem trpimo zaradi poželenja, jeze, pohlepa, zaslepljenosti, navezanosti, zavisti, ki bi jih lahko odpravil že en sam žarek pristnega razumevanja Krišne.
Zato je edino smiselno, da postanemo pravi duhovni iskalci, da duhovna znanja in spoznanja iščemo s tako vnemo kot puščavniški popotnik išče vodo. Vsaka kapljica duhovnega znanja je namreč neprecenljiva in lahko pomeni razliko med čisto bedo in čisto ljubeznijo – tako kot se je zgodilo v primeru neznančevega dojemanja dogajanja med materjo in hčerjo.
Posebej velja omeniti, da so bhakte s skupnim trudom podelili kar 160 Šrila Prabhupadovih knjig, od tega 43 obsežnejših. Vse skupaj so tako na Padayatri do zdaj podelili kar 1528 knjig, od tega 333 obsežnejših. To je res čudovito in izraz najvišje dobrodelnosti – prav vsaka izmed teh knjig namreč lahko bralcu podari duhovni vid in mu omogoči, da doseže večno, duhovno srečo, ki jo prinaša odnos s Krišno in Njegovimi bhaktami.
Je pa bhakte po koncu harinama spreletelo, da so se dolžni iz srca opravičiti kranjskim frizerjem. Nehote so jim namreč naredili tako slabo reklamo, da bodo najverjetneje izgubili vse svoje stranke in bili tako ob posel. Ker je občutek krivde še prehud, ne bi razlagal, zakaj, lahko pa to ugotovite na eni od spodnjih slik. Še številne druge čudovite utrinke iz harinama pa si lahko ogledate na posnetku, ki ga je pripravil Jagat-Prasu Prabhu: https://youtu.be/uaZ44vhUs1o?
