Tokrat nas je z jutranjim predavanjem navdihnil njegova svetost Prahladananda Svami. Posebej všeč mi je bila zabavna zgodbica o teologu, ki je želel razčistiti, zakaj se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem, če pa je Bog vrhovno pravičen. Učenjak je po tehtnem premisleku sklenil, da je Bog sicer huda dobričina, ampak v jeseni življenja. V letih je in zato naglušen, zobje mu izpadajo, komaj še hodi, ponoči ne spi, podnevi kinka in veliko pozablja. Teolog je torej zaključil, da Mu glede na okoliščine sploh ne gre zameriti, če se kdaj pa kdaj zmoti in kaznuje svetnika namesto grešnika… Je pa dobra novica, da se že veliko govori o Njegovemu nasledniku, Bogu Mlajšemu, ki naj bi prav kmalu prevzel Njegov položaj. Se pa to žal najverjetneje še ne bo zgodilo za časa našega življenja…
Ko nas je Prahladananda Svami nasmejal s tem zmotnim zaključkom teologa iz zgodbe, je povedal, da vprašanje, zakaj se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem, sploh nima smisla. Edino zlo je namreč pozaba na Boga. Vsako drugo, na videz še tako hudo trpljenje, pa je konec koncev le ljubeč Božji opomnik, da sreče ne gre iskati na minljivi telesni ravni in da naj svoj zaklad poiščemo v odnosu z Bogom. To torej pomeni, da je bolečina odraz Božje ljubezni in ne sovraštva, podobno kot starši otroka kaznujejo, ker ga imajo radi in ne, ker bi ga sovražili. Zato je vse, kar se zgodi v tem svetu, pa naj je videti še tako okrutno, dobro in le izraz Božje dobrote. Vse je torej popolno – razen naše od Boga ločene zavesti.
Popoldne smo se odpravili na harinam po Ljubljani. Že kmalu po začetku se je zgodilo nekaj zabavnega. S karavano običajno takoj po pričetku harinama prečkamo Celovško cesto in pot nadaljujemo skozi park Tivoli. Tokrat pa so organizatorji določili, da bomo šli po drugi poti in zato prehoda nismo prečkali. Nek bhakta pa je bil tako zatopljen v sveto ime, da ni opazil, kako so vsi drugi bhakte šli mimo semaforja in jo kar sam mahnil na drugo stran ceste. Ko je opazil svojo zmoto, je na semaforju že gorela rdeča luč, tako da bi moral za povratek čakati vsaj minuto in pol, karavana pa se je že pomikala naprej, tako da nas je do naslednjega prehoda spremljal kar iz druge strani ceste in se skupaj s tistimi, ki so ga videli, smejal.
Še pred njegovim povratkom smo naleteli na skupino mladeničev, h katerim so pritekli bhakte in jih zvabili pred Božanstva, nato pa so po nareku v živano melodijo odete maha mantre sklenili komolce in se radostno zavrteli. Bhakte so naredili prostor in kmalu se je na pločniku tako vrtelo šest, morda celo osem ljudi, kar si lahko skupaj z drugimi utrinki iz harinama ogledate na posnetku, ki ga je pripravil Jagat-Prasu Prabhu: https://www.youtube.com/watch?
