Drugi teden Padayatre se je začel z jutranjim programom pred čudovito oblečenimi Božanstvi, ki se je zaključil s predavanjem Lomančite Prabhuja. Zapomnil sem si predvsem, kako pomembno je za duhovno življenje, da izpred oči nikoli ne izgubimo svojega cilja: ljubeče povezave s Krišno.
V nasprotnem primeru se namreč kaj hitro zgodi, da celo izgovarjanje svetega imena, branje svetih spisov in druge neposredne sestavne dele duhovne vadbe opravljamo robotsko in za voljo dejavnosti samih, ne pa z iskreno željo, da bi zadovoljili Krišno. Z drugimi besedami: če ne pazimo, lahko celo duhovne dejavnosti opravljamo z materialistično zavestjo.
Predavatelj je nato predstavil še zelo zanimiv preizkus, ki ga lahko opravi prav vsak in ki pokaže, če dano dejavnost opravljamo z materialistično ali duhovno zavestjo. Če naša navdušenost sčasoma upada, je to znak, da delujemo pod vplivom materialistične zavesti, če se krepi in poglablja, pa je to znak iskrenega duhovnega namena.
Tokrat smo se izjemoma popoldne odpravili v Novo Gorico. Na neki točki je karavana šla mimo družine in mlada deklica, nekje petih let, je z zanimanjem zrla v pisano predstavo. Ena izmed bhaktin je kmalu pristopila k njej in jo povabila, naj zapleše, ampak malčici je bilo kar nekoliko nerodno. Takrat pa so k njej pristopile še tri druge bhaktine, jo prijele za roke in jo počasi spodbudile, da so se skupaj zavrtele v krogu. Res je bilo lepo, koliko pozornosti so namenile deklici, ko je pokazala nekaj malega zanimanja za sveto ime.
Po koncu harinama, na katerem so bhakte podelili kar 157 knjig, od tega 28 obsežnejših, sta nas Tapta Kančanadi Prabhu, ki skupaj z bratom Mahakošo Nitaj Prabhujem tudi vodi uspešen krajevni pridigarski projekt “Vila Krišna” in Ločanananda Prabhu še pogostila z osvežujočo lubenico, nato pa smo se polni novih vtisov odpravili nazaj proti templju.
Si pa lahko utrinke iz tokratnega harinama ogledate na filmčku, ki ga je pripravil Jagat-Prasu Prabhu: https://youtu.be/SP5yylrYtDI?
