Na današnjem jutranjem predavanju njegove svetosti Prahladanande Svamija mi je posebej ostalo v spominu, kako pomembno je, da živimo čimbolj preprosto. S tem v zvezi je povedal zelo zabavno zgodbico.
Tik ob strugi svete reke
je preprost možak živel.
Na vsem svetu je v lasti
dvoje spodnjic le imel.
Jedel je preprosto hrano,
spal pa tik pod zvezdami,
bil je vedno zadovoljen,
seval je svetniški sij.
Kar naenkrat pa po letih
nenavezanosti žar
je zadušil malce čuden,
hudomušen pripetljaj.
Kot vsak dan se je ob svitu
šel v vodo osvežit.
Ene svojih spodnjic pustil
tik ob bregu je sušit.
Ravno, ko iz vode stopi,
mala miška pricaplja.
Zgrabi spodnjice na bregu
in v šavje oddivja.
“O, gorje!” vzklikne modrec.
“Nimam suhih oblačil!
Te na meni so še mokre…
Saj se bom še prehladil!”
K sreči je poznal trgovca,
ki mu je takoj predal
novo spodnje oblačilo
in ga rešil teh težav.
Čisto malo pred slovesom
mu trgovec podari
sivodlako, urno mačko,
da se miši vseh znebi.
Mačka pa si je želela
toplo mleko použit.
In zato je moral kravo
mlekarico pridobit.
Ampak krava – to ni šala.
Vsak pomolsti je ne zna.
Moral se bo poročiti –
žena ga bo rešila.
Čudno – ženi ne zadošča
celodnevna molžnja krav.
Rada bi otrok kopico,
kmalu oče je postal.
Malček pa ne more spati
kar v blatu rečnih tal.
Moral je dobiti hišo,
da bi ga zavaroval.
Hiša stane premoženje.
Da najem bi njen pokril,
je odšel v velemesto
ter se dobro zaposlil.
Služba daleč je od doma,
avto mora kupiti.
Da ga plača, se ob vsemu
nočni službi posveti.
Ko tako gara kot osel,
pa nenadoma spozna
nenavadno moč utvare,
ki ga je podjarmila.
“Vrsto let sem nenavezan
na obrežju sam sedel.
Bil sem srečen, miren, moder,
za duhovnost sem živel.
Zdaj imam dve službi, avto,
hišo, zale malčke tu,
ženo, kravo in pa mačko –
celo vojsko. Le čemu?
Da bi spodnjice zaščitil!
Neverjetno! Jojmene!
Če to ni naravnost smešno,
potlej res ne vem, kaj je.”
Predavatelj je nato izpostavil, da moramo paziti, da se tudi sami ne ujamemo v tak začaran krog vedno večje zapletenosti. Svetoval je, naj živimo čimbolj preprosto in jemo ter sprejmemo le toliko kot resnično potrebujemo. Tako se bomo namreč lahko osredotočili na duhovno življenje. Materialne stvari nas namreč ne morejo osrečiti. Prav nasprotno: so sam vir nesreče, saj nas odvračajo od naše izvorne povezave s Krišno.
Popoldne smo se odpravili na harinam v Maribor. Imeli smo to srečo, da se nam je pridružil tudi njegova svetost Bhaktiprabhava Svami. Ob spremljavi glasbil in maha-mantre so se delilci ponovno izkazali: med ljudi so ponesli skupaj 139 knjig, od tega 24 Bhagavad-git. Ob povratku v tempelj pa nas je pričakala čudovita večerja.
