V torek, 2.7., se je začela Padayatra 2024.
Prvi dan smo se zbrali v Celju. Ob železniški postaji smo se dobili okrog 16.00 in pred pričetkom je imel Lomančita Prabhu kratek uvoden nagovor. Še posebej se me je dotaknilo, ko je dejal, da je jutranja duhovna vadba v templju namenjena osebnemu povezovanju s Krišno, Padayatra pa tudi tistim, ki si še ne prizadevajo za povezavo z Bogom, saj jim da možnost priti v stik z bhaktami, svetim imenom ter duhovnim znanjem.
Za njim je mikrofon prevzel Navadvip Čandra Prabhu in izpostavil, da je pomemben tudi vtis, ki ga vzbudimo s svojo prisotnostjo. Še posebej mi je bilo všeč, ko se je pošalil, naj skušamo hoditi v urejeni vrsti, ne pa kot čreda ovac, ki zavzame celotno ulico ter nas tako nasmejal.
Padayatra je bila čudovita. Bhakte so bili neverjetni, Nitaj-Gaura nataradž čudovito oblečena, melodije prelepe, mimoidoči pa praviloma prijazni ter naklonjeni.
Posebej velja omeniti, da so delilci knjig, ki so se že pred harinamom v Celju odpravili v Žalec, razdelili kar 173 knjig, od tega neverjetnih 29 Bhagavad-git. S tem so odločno stopili na pot proti njihovemu letošnjemu cilju: kar 500 podeljenim Bhagavad-gitam v zgolj osemnajstih dnevih.
