Tretji dan Padayatre so bhakte po jutranjem programu stregli izvrsten zajtrk: jed z zelenjavo in proseno kašo, jogurtom, majcenimi hrustljavimi kruhki v obliki paralelepipedov in maslo.
Zatem so se odpravili v Celje in se zbrali na parkirišču ob železniški postaji ter se s Šri Šri Nitaj Gaura Nataradžem v osredju odpravili po mestu.
Podelili so toliko knjig, da je bil nekje na sredi harinama voziček, v katerem so jih peljali, že skoraj prazen. Zato jih je nekaj steklo nazaj do avtomobilov po novo zalogo transcendentalnega čtiva in kmalu so pripeljali zvrhano zalogo duhovne književnosti. Bhakte so tako imeli dovolj knjig, da so jih lahko delili do konca harinama in tudi pozneje.
Prigoda s polnjenjem vozička me je spomnila na misel iz predavanja, ki se me je zelo dotaknila.
Pravi Božji služabnik ne živi zase, temveč za dobro drugih. Ampak če je naše srce prazno, ne moremo nikomur zares služiti, prav kot še tako vrhunski delivec knjig ne more kaj dosti doseči, če pri sebi nima nobene knjige. Zato je bistvenega pomena, da svoje srce vsak dan – pravzaprav vsak trenutek – polnimo s Krišno.
Vsakič, ko izgovarjamo Božje sveto ime, prebiramo svete spise, nudimo hrano na oltarju, obožujemo Gospodovo Božanstvo in tako dalje, tega torej ne počnemo samo za lasten duhovni napredek. S tem, ko svoje srce napolnimo z Božjo milostjo, namreč naravno postajamo neznatno orodje Gospodove notranje energije za duhovno prebujenje vseh spečih in trpečih duš tega sveta pozabe na Vsevišnjega.
Prav res: vsakič ko poglabljamo svoj odnos z Bogom, voziček svojega srca polnimo z duhovnimi dragulji, ki jih nato lahko podelimo z vsemi drugimi živimi bitji, ki so vsi neprecenljivi Krišnovi delci – prav kot so to bhakte storili s knjigami iz sveže napolnjenega vozička.
In Padayatra je tako sijajna priložnost, da to načelo udejanjimo. Zjutraj se vsi skupaj zberemo na jutranjem programu, pojemo duhovne pesmi, meditiramo in dobro najemo. Nato pa se odpravimo na ulice po vsej Sloveniji in se vsak po svojih močeh trudimo, da bi neprecenljive kapljice duhovne razsežnosti, ki smo jih uspeli zajeti s svojim srcem, podelili še z drugimi.
Bhakte so v tem duhu podelili neverjetnih 211 Šrila Prabhupadovih knjig, od tega 67 obsežnejših. Po prihodu v tempelj jih je po zaslugi truda bhakt kuharjev pričakalo izvrstno kosilo, zvečer pa še sijajno predavanje njegove svetosti Bhakti Prabhave Svamija, za katerega so mu bili zelo hvaležni.
[ZAKLJUČNA OPOMBA: Zaradi pomanjkanja slik prilagam utrinke iz Padayater po Celju prejšnjih let. Slika predavanja pa je od danes.]
