Prvi dan Padayatre 2026 smo začeli z jutranjim programom, ki mu je sledil izvrsten zajtrk, ki so ga med drugim sestavljali riževa jed, na mleku kuhan pšenični zdrob s kerobom in kruh z maslom.
Po okrepčilu smo se odpravili v Koper, kjer so bhakte približno ob 9:00 začeli s prvim harinamom letošnje eko karavane. Bil je naravnost čudovit: Šri Šri Nitaj Gaura Nataradž sta bila ovenčana s svežim cvetjem, bhakte pa z mridangami in torbami za deljenje knjig.
Še posebej se me je dotaknilo, ko nas je pot zanesla na otroško igrišče, kjer je bila med drugim tudi nekakšna privzdignjena ploščad, na kateri so se igrali otroci. Ti so ob pogledu na bhakte kar zažareli in se zazrli v duhovni praznik, ki se je odvijal pod njimi. Radovedno so se naslanjali na ograjo in plesali, mahali, se nasmihali… Seveda pa so dobili tudi piškote.
Je bilo pa kar precej vroče in zaloga vode, ki smo jo imeli s sabo, je hitro pojenjala. K sreči so po Kopru razporejene pipe, iz katerih si vsak lahko natoči pitno vodo in tako smo lahko sproti napolnili izpraznjene plastenke.
Pri tem sem se spomnil na misel iz nekega predavanja, ki se me je zelo dotaknila. Čeprav nas je obdajalo morje – največja zaloga vode na površju Zemlje – nam še na misel ni prišlo, da bi stekli k njemu in si z njim potešili žejo. Če bi namreč pili njegovo slano vodo, nas ta ne bi okrepčala, ampak samo še bolj izčrpala in nas morda celo spravila v prerani grob.
In prav kot se kljub hitro pojemajočim vodnim zalogam nismo zmenili za slano morje, ampak smo potrpežljivo čakali na naslednji sladki vodnjak, je tudi v duhovnem življenju zelo pomembno, da žgoče srčne žeje ne skušamo potešiti s plehko in slano tuzemsko srečo, ampak si potrpežljivo in zagnano prizadevamo okusiti sladek nektar duhovne ljubezni.
Da ne bo izpadlo, kot da imajo bhakte kaj proti morju, pa naj poudarim, da je Padayatri sledilo kopanje v bližini Debelega Rtiča. Potlej pa smo se odpravili v tempelj, kjer nas je pričakalo bajno kosilo in neverjeten sladoled.
Še posebej velja omeniti, da so bhakte na prvi dan Padayatre podelili kar 142 Šrila Prabhupadovih knjig, od tega 40 obsežnejših, in tako svojim duhovnim bratom in sestram pomagali na poti od slanega, z algami preraščenega in penastega oceana tuzemskih užitkov k najslajši in bistri studenčici ljubezni do Boga.
