Dan se je začel z navdihujočim jutranjim programom in obilnim zajtrkom, ki so ga tokrat sestavljali riž z zelenjavo, slane palačinke, maslo, sadje, jogurt in tudi nekaj sladkega pšeničnega zdroba.
Potlej pa so se bhakte s Šri Šri Nitaj Gaura Nataradžo ob 9:00 odpravili po ulicah Ljubljane. Po dobre pol ure skupnega petja in deljenja Šrila Prabhupadovih knjig in okusnih piškotov smo prišli do velikega nakupovalnega središča Aleja.
Malo sem opazoval kupce in prešinilo me je, da niso kar planili na vsak izdelek, ki jim je bil kolikor toliko povšeči. Prav nasprotno: svoje nakupovalne košarice so polnili zelo preudarno in s priprtimi očmi. Vedeli so namreč, da vsak izdelek, ki ga prinesejo na blagajno, pomeni udarec za njihovo denarnico.
Prav kot trgovina nam tudi življenje vsak trenutek ponuja številne možnosti. In če želimo doseči pravo, trajno srečo, moramo zelo pozorno premisliti, za katere se odločimo in za katere ne. Vsako svojo misel, besedo in dejanje namreč mastno plačamo s svojo najdragocenejšo dobrino – časom.
Vse, kar storimo, je torej neke vrste časovna naložba. In bistvenega pomena za našo dobrobit je, da se naučimo biti dobri časovni poslovneži.
Da bi to lahko postali, moramo v prvi vrsti spoznati, da v tem svetu vse mine. Posledično je vlaganje časa v prizadevanja za tuzemsko srečo enakovredno vlaganju denarja v delnice, za katere že v naprej vemo, da bodo propadle in je kot tako popolnoma zgrešeno.
Po drugi strani pa vsak trenutek, ki ga namenimo Krišni, predstavlja večni korak proti najvišji popolnosti življenja – čisti ljubezni do Njega – in je torej neskončno dragocen.
Zato sveti spisi jasno podajajo načelo pametnega ravnanja s časom: ni hujše izgube, utvare in napake od tega, da za en sam trenutek pozabimo na Vsevišnjo Božansko Osebnost.
V tem duhu je bilo res lepo opazovati, kako so bhakte pritegnili kar nekaj mimoidočih in jih uspeli prepričati, da vsaj nekaj sekund svojega življenja namenijo najsijajnejši tržnici svetega imena, edini pametni časovni naložbi na vseh svetovih.
Eden izmed prišlekov je bil še posebej prijazen in je celo zaplesal z nami, bhakte pa so to priložnost izkoristili in ga povabili še k skupnemu petju, kar je bilo še posebej lepo.
Harinamu, na katerem so vse skupaj podelili 129 Šrila Prabhupadovih knjig, od tega 32 obsežnejših, je sledilo sijajno kosilo, temu pa skupinski sestanek in prihod njegove svetosti Bhakti Prabhave Svamija, ki smo se ga zelo razveselili.
[KONČNA OPOMBA: Zaradi pomanjkanja slik sem naložil utrinke iz enega od harinamov po Ljubljani iz lanskoletne Padayatre.]
