Danes nas je s predavanjem navdihnil Jagannatha Suta Prabhu. Še posebej se me je dotaknilo, ko je prebral citat Bhaktivinode Thakure, ki trdi (parafraziram), da ne bi smeli biti zatopljeni niti v preteklost niti v prihodnost, ampak izkoristiti priložnost za povezovanje z Bogom, ki se nam ponuja zdaj. Nesmiselno je razmišljati: “Oh, moja preteklost je resnično grozna, toliko travm imam, ki me ovirajo na duhovni poti. Le kako naj se torej posvetim duhovnosti?” Ali pa: “Zdaj mi okoliščine niso naklonjene. Bom raje počakal na svetlejšo prihodnost, Bog bo prišel na vrsto takrat.” Ne – zdaj je čas za poizvedovanje o Absolutni Resnici. In Padayatra je eden od programov, ki prav vsakemu, ne glede na starost, izobrazbo, poreklo, preteklost in naravo omogoča, da poje sveto ime, ga deli z drugimi in tako poglablja svoj odnos z Bogom.
Popoldne smo se zbrali v Velenju na še enemu čudovitemu harinamu. Tokrat smo imeli še posebej veliko rdečih zastavic, ki so še dodatno poživile izgled skupine. Melodije so bile čudovite in vzbudile so tudi pozornost domačinov: kar nekaj se jih je zbralo ob oknih svojih stanovanj in slikalo mimoidočo karavano. Ob spremljavi harinama in tudi že dopoldne v Celju so delilci knjig podelili vse skupaj 168 Šrila Prabhupadovih knjig, od tega 18 Bhagavad-git. Posebej velja poudariti, da so do zdaj skupaj podelili že kar 106 Bhagavad-git.
Po harinamu smo se odpravili na hiter postanek do velenjskega jezera, zatem pa se polni vtisov vrnili nazaj v Ljubljanski tempelj.
