ananta

Bhakte so se tokrat odpravili v Novo mesto. Tam so s harinamom pritegnili pozornost prebivalcev in povečini dobili zelo dober odziv.  Kmalu po začetku so tako očarali enega od voznikov, da je ta kar sredi ceste ustavil avtomobil in jih začel snemati. Ker je bilo precej prometa, je za njim začela rasti kolona, v kateri […]

Trinajsti dan Padayatre 2025 smo odšli v Maribor. Vozniki so avtomobile pustili tik ob reki Dravi in opazil sem, kako po njej plava kakšnih pet labodov. Bili so različnih starosti – od odraslih do mladičev. Prešinilo me je, da so bleščeče beli labodi s svojimi živo rdečimi kljuni veliko lepši od svojega sivkastega, rjavoklunega naraščaja,

Tokrat smo se odpravili na Vrhniko, kjer so bhakte pripravili lep harinam. Še posebej smo bili hvaležni, ker sta prišla tudi njegova svetost Prahladananda Svami in Devadharma Prabhu. Oba sta tudi nekaj časa vodila izgovarjanje svetega imena. Zelo me je vzradostilo, ko sem med hojo po Vrhniki na manjšem travniku videl štorkljo. Res jo je

Enajsti dan Padayatre 2025 smo se odpravili na zagrebško Ratha-yatro. Že takoj ob prihodu je bilo jasno, da gre za res velik dogodek. Na trgu kralja Tomislava se je okoli visoke kočije, na kateri so sedeli Jagannatha, Baladeva in Subhadra, zbralo več kot sto bhakt, pa tudi nekaj tamkajšnjih veljakov, na primer indijski veleposlanik. Pred

Deseti dan Padayatre 2025 smo se odpravili v Kranj. Zbrali smo se na glavni avtobusni postaji, nato pa se odpravili mimo Gimnazije Kranj, glavnega trga in harinam sklenili na parkirišču večjega nakupovalnega središča. Duhovne dogodivščine se je udeležila tudi mati ene izmed bhaktin na Padayatri in čez čas se je usedla na klop, da bi

Tokrat smo se prvič na letošnji Padayatri odpravili onkraj meja Slovenije in sicer v Trst. Kmalu po začetku tamkajšnjega harinama so se bhakte ustavili na eni izmed ulic in Tržačane navduševali z duhovnim praznovanjem, mimo pa sta prišli tudi dve starejši gospe, morda sedemdesetih let. Prva je sedela na invalidskemu vozičku, druga pa jo je

Tokrat smo se dopoldne odpravili na harinam v Celje. Po kakšni uri ali dveh smo se za nekaj časa ustavili v bližini približno meter visokega, v sklenjen kvadrat oblikovanega zida, kjer se je zgodil zabaven dogodek. Po zidku so ravno ob našem prihodu hodile prijateljice in skušale priti naokoli, ne da bi stopile na tla.

Tokrat nas je z jutranjim predavanjem navdihnil njegova svetost Prahladananda Svami. Posebej všeč mi je bila zabavna zgodbica o teologu, ki je želel razčistiti, zakaj se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem, če pa je Bog vrhovno pravičen. Učenjak je po tehtnem premisleku sklenil, da je Bog sicer huda dobričina, ampak v jeseni življenja. V letih

Drugi teden Padayatre se je začel z jutranjim programom pred čudovito oblečenimi Božanstvi, ki se je zaključil s predavanjem Lomančite Prabhuja. Zapomnil sem si predvsem, kako pomembno je za duhovno življenje, da izpred oči nikoli ne izgubimo svojega cilja: ljubeče povezave s Krišno.  V nasprotnem primeru se namreč kaj hitro zgodi, da celo izgovarjanje svetega

Šrila Prabhupada na enem svojih predavanj, ki se me je zelo dotaknilo, razloži: “Pravi prijatelj je, kdor te spomni na izvornega prijatelja – Krišno.”  Vse, kar nas v tem svetu privlači in očara, pa naj bodo to veličastna gorovja, čarobna Luna, dobra hrana, božanska glasba ali karkoli drugega, je namreč zgolj iskrica Krišnovega veličastja. V